Home » Ko ne gre » Učne težave

Učne težave

Splošne učne težave

Splošne (nespecifične) učne težave so značilne za zelo heterogeno skupino učencev, ki imajo pomembno večje težave kot vrstniki pri usvajanju znanj in spretnosti pri enem ali več izobraževalnih predmetih.

Usvajanje in izkazovanje znanj ali veščin je lahko ovirano in s tem znižana storilnost zaradi:

  • najrazličnejših neugodnih vplivov okolja (ekonomska in kulturna prikrajšanost, problemi večjezičnosti in večkulturnosti, pomanjkljivo ali neustrezno poučevanje ipd.),
  • nekaterih notranjih dejavnikov (splošno upočasnjen razvoj kognitivnih sposobnosti) ali
  • neustreznih vzgojno-izobraževalnih interakcij (strah pred neuspehom, nezrelost in pomanjkanje motivacije in učnih navad itd.).

Splošne učne težave imajo učenci, ki imajo največkrat težave pri usvajanju znanj in spretnosti pri enem ali več izobraževalnih predmetih. Težave se pojavljajo pri usvajanju temeljnih spretnosti pri pisanju, branju in računanju. Imajo večje govorne in jezikovne težave, slabše socialne spretnosti, lahko pa se pojavljajo tudi znaki emocionalnih in vedenjskih težav. Zaradi izrazitejših težav so pri enem ali več učnih predmetih manj uspešni ali celo neuspešni.

Specifične učne težave

So nevrofiziološko pogojene in vplivajo na učenčevo sposobnost predelovanja, interpretiranja zaznanih informacij in/ali povezovanja informacij ter tako ovirajo učenje osnovnih šolskih veščin (branje, pisanje, računanje) in niso posledica okvar čutil (vida, sluha), motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.Specifične učne težave se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju otroka/ali v težavah na kateremkoli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, računanje in emocionalno dozorevanje.

KRITERIJI ZA PREPOZNAVANJE SPECIFIČNIH UČNIH TEŽAV

1. kriterij: neskladje med učenčevimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in dejansko uspešnostjo na posameznih področjih učenja;

2. kriterij: obsežne in izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in/ali računanju, izražene do te mere, da učencu onemogočajo napredovanje pri učenju;

3. kriterij: učenčeva slabša učna učinkovitost zaradi pomanjkljivih kognitivnih in metakognitivnih strategij ter motenega tempa učenja;

4. kriterij: motenost enega ali več psiholoških procesov (pozornost, spomin, časovna in prostorska orientacija, percepcija…) To pomeni ugotavljanje primanjkljajev ali motenosti v predelovanju informacij, ki je posledica tega, kako možgani sprejemajo, uporabljajo, shranjujejo, prikličejo in izražajo informacije.

5. kriterij: izključenost okvar čutil, motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.

Glede na stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj na posameznih področjih učenja delimo specifične učne težave na dve skupini:

  • 1. SKUPINA: nižja stopnjo težavnosti, ki vključuje lažje in del zmernih specifičnih učnih težav (učne težave) in
  • 2. SKUPINA: višja stopnjo težavnosti, ki vključuje del zmernih, predvsem pa hujše in najhujše specifične učne težave (primanjkljaji na posameznih področjih učenja).

Nekaj najpogostejših težav, ki jih starši opažajo pri svojem otroku:

  • ima težave pri učenju zaporedij: abecede, dni v tednu, mesecev v letu;
  • manj spreten je pri risanju;
  • ima težave pri orientaciji v času;
  • je počasen;
  • ker mu dela težave tehnika branja, ne razume vsebine prebranega;
  • misli težko zapiše z besedami;
  • težave ima s pozornostjo (vse ga zmoti, ne zapomni si podatkov);
  • ima težave pri prostorski orientaciji (zgoraj-spodaj, levo-desno);
  • branje in pisanje ga manj zanimata kot druge otroke, lahko ima odpor;
  • težko poimenuje stvari;
  • pri začetnem učenju branja in pisanja napreduje zelo počasi;
  • črke s težavo povezuje v besede;
  • pri branju in pisanju dela veliko napak;
  • zamenjuje črke, ki so videti podobne (npr. b-d-p);
  • tisto, kar vidi, si bolje zapomni kot tisto, kar sliši.