Po svetu in v Sloveniji danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Spominski dan nas opominja na drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih usmrtili okoli šest milijonov Judov in drugih pripadnikov različnih etničnih, verskih in političnih skupin, homoseksualcev ter telesno in duševno prizadetih ljudi,  nesprejemljivih za nacistični režim v času druge svetovne vojne.  

27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Po nepopolnih podatkih je bilo tja deportiranih tudi 2342 zapornikov iz Slovenije; od teh jih je 1331 umrlo.  

Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Novejše raziskave so osvetlile življenje in delo judovske skupnosti na Slovenskem, še zlasti v Prekmurju. Rezultat so številne publikacije o Judih pri nas. Na OŠ Tabor gostimo potujočo razstavo Sinagoge Maribor o Judih na Slovenskem. Dvanajst panojev nas popelje skozi zgodovino, kulturno in politično stvarnost skupnosti, ki je v času med drugo svetovno vojno doživela pogrom.   

V 24. in 25. januarja smo na šoli izvedli delavnice v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine. Učenci so prisluhnili predstavitvi življenja v taboriščih in pričevanju g. Dušana Stefančiča, ki je bil interniran v šestih nacističnih taboriščih in je izkusil grozote razčlovečenja. Spregovorili smo o antisemitizmu, stopnjujoči diskriminaciji, predsodkih in propagandi v nacistični Nemčiji. Že pred vojno so uvedli protijudovsko zakonodajo, s katero so bile Judom odvzete skoraj vse državljanske pravice, začeli so se tudi številni napadi na njihovo premoženje in sinagoge. Učenci so po skupinah izdelovali različne tematske izdelke, ki si jih lahko ogledate v galeriji.  

V spomin na milijon in pol preminulih otrok smo na šolskem vrtu v obliki Davidove zvezde  posadili čebulice rumenega žafrana (krokusa), ki jih je prekrila snežna odeja.   

Zaradi odgovornosti do spomina na žrtev holokavsta in v upanju, da niso bile zaman, moramo pojasniti, kako težko prislužena je raven človekovih pravic in  zakaj je nedopustno katerikoli skupini posameznikov zaradi katerekoli osebne okoliščine odrekati človeško dostojanstvo ali kratiti človekove pravice.  

Antonija Baznik, Saša Mivšek Jereb in Andreja Dodič  

(Visited 98 times, 1 visits today)