Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. Njegov rojstni dan je dan slovenskih čebelarjev in sedaj tudi svetovni dan čebel. Janšev čebelarski nauk ima svojo temeljno izhodišče v izkušnjah in tem temelječem znanju, ki ga je dopolnil s svojimi iskanji zakonitosti biologije in načinov gojenja kranjskih čebel ter iznajdbami. Svoje znanje in praktične izkušnje je posredoval številnim učencem in tako spodbudil ter prispeval k razvoju modernega svetovnega čebelarstva. Njegove čebelarke nasvete čebelarji upoštevamo še danes.

Cesarica Marija Terezija je leta 1769 v Augartnu na Dunaju ustanovila prvo čebelarsko šolo na svetu in ga imenovala za prvega čebelarskega učitelja. V nemškem jeziku je  napisal dve temeljni čebelarski knjigi: Razprava o rojenju čebel (1771) in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala ukaz, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih načelih.

Izjemen dar opazovanja in prirojena bistroumnost so mu pomagali, da je dosegel velike uspehe in zaslovel kot odličen teoretik in praktik na področju čebelarstva. Med drugim je zapisal spoznanja, ki se zdijo za tisti čas neverjetna:  da so troti samci, ki med letom v zraku oplodijo matico; da je matica mati vsem živim bitjem v panju, tudi trotom; da s prvim rojem iz panja izleti stara matica in šele z naslednjim mlada; da je s hudo gnilobo okužene čebele mogoče ozdraviti s pretresanjem v drug panj in z nekajdnevnim stradanjem…. Prvi je učil, da je rojenje mogoče preprečevati z večanjem prostora, česar se čebelarji, posebno v poletnih mesecih, še predobro zavedamo.

Vir: Čebelar Anton Janša, urednik Jože Šimec, Slovenska Matica, 2003.

  1. Rihar: Anton Janša (1734-1773), Naši znameniti tehniki, Ljubljana 1966, str. 66-69.

 

Naj medi,

Antonija Baznik

(Visited 27 times, 1 visits today)